Iskanje napak v tokokrogih rele-kontaktor. 2. del

Oglejte si začetek tukaj: Iskanje napak v tokokrogih rele-kontaktor. 1. del

Primer 7. Merila napake.

Pustite delovno stanje tuljave rele značilen samo en parameter - upor R = 2200 ± 150 Ohm.

V tem primeru je med načrtovanim preventivnim preverjanjem upornosti releja na podlagi odstopanja dejanskega upora izven tolerance ugotovila prisotnost napak, sporočenih v primeri 1,2.

Istočasno bo relejska tuljava z napako, navedeno v primeru 3, razvrščena kot delujoča.

Prisotnost okvare na pravilno delujočem izdelku prepoznamo po vklopu zaščitnih in alarmnih naprav ali po pojavu nesprejemljivih odstopanj opazovanih parametrov.

Primer 8. Ugotavljanje prisotnosti napake.

Potrošnik električne energije prejema energijo preko kontaktov odklopnika (stroja), opremljenega z odvisnim sproščanjem, ki ima karakteristiko tokovnega časa, prikazano na sl. 3.

riž. 3 Tokovna karakteristika odklopnika

Če stroj ne prekine napajanja uporabnika, se šteje, da ni okvar na napajalnem sistemu električne napeljave. V nasprotnem primeru menijo, da napaka obstaja in nadaljujejo z ugotavljanjem vzroka, ki je povzročil sprostitev težave.

Seveda je treba redno preverjati uporabnost sprostitve in sam stroj.

Nazadnje, prisotnost napak na izdelku je označena s pojavom določene nezgode (nesreče). Za razliko od prej obravnavanih takšna situacija ni norma in v delu, ki ne vpliva na proces iskanja napake, ki nas zanima, jo je treba obravnavati kot nujno.

Če povzamemo povedano, ugotavljamo, da je pri tehnični diagnostiki, ne glede na to, kako so izvedeli za dejstvo o prisotnosti napake, običajno reči, da se iskanje napake začne po tem, ko se pokaže.

V skladu z zgornjo definicijo je vsaka napaka odstopanje od katere koli norme. Dokler tega odstopanja ni, se pravi, da se okvara ni pojavila, tudi same napake ni.

Zato je obstoječe mnenje, da je treba napake odkriti in odpraviti vnaprej, da se ne manifestirajo napačno, saj je to v nasprotju z osnovnimi koncepti tehnične diagnostike in teorije zanesljivosti.

Z uporabo določenih pregledov ni vedno mogoče ugotoviti dejstva o prisotnosti napake v izdelku (glej primer 3), zato so v povezavi s pravili, metodami in sredstvi nadzora vse napake razdeljene na očitne in skrite. .

Očitne napake je mogoče odkriti z metodami in sredstvi nadzora, ki so predvidena v dokumentaciji izdelka.

Na primer, predpostavimo, da ima dokumentacija releja le en način za preverjanje zdravja tuljave - prek upora tuljave. V tem primeru bodo napake, opisane v primerih 1, 2, glede na sprejeto klasifikacijo očitne. Napaka, navedena v primeru 3 za to metodo nadzora, se nanaša na skrito.

Takšna razvrstitev ne daje podlage za trditev, da skritih napak sploh ni mogoče odkriti. Gre le za to, da so posamezne napake skrite pred katero koli posebno metodo nadzora in je treba za njihovo identifikacijo uporabiti drugo metodo.

Primer 9. Razkritje skrite napake.

Naj bo delovno stanje tuljave označeno z naslednjima dvema parametroma: upor tuljave R1 = 2200 ± 150 Ohm; šok I = 0,05 + 0,002 A.

Zato se zdravje tuljave spremlja z merjenjem upora in toka.

S to metodo spremljanja napaka (primer 3) ni več skrita, saj dejanska vrednost toka Az = 0,053 A presega dovoljenih 0,052 A.

Vse napake v navitju releja, ki zmanjšajo njegov upor za manj kot 150 ohmov ali povzročijo povečanje toka, ki ga porabi za največ 0,02 A, in za to metodo nadzora delovanja je treba razvrstiti kot skrito .

Pojav napake povzroči specifične spremembe v izdelku (zlom žic, nepravilna povezava elementov med seboj, kratek stik tokovnih delov, ki jih vezje ne zagotavlja, okvara delov), ki se imenujejo narava napake.

Na podlagi tega delimo okvare na električne in neelektrične.

Električne okvare vključujejo kršitve kontaktnih povezav, kratke stike, odprte tokokroge, napake pri povezovanju elementov med seboj itd.

Od vseh možnih neelektričnih okvar bodimo pozorni le na nekatere mehanske okvare, kot so: okvare v pritrdilnih elementih elementov, prenosnih sistemih od izvršnih motorjev (servomotorjev) do krmilnikov, v gibljivih delih relejev in kontaktorjev. itd.

Do sedaj so bili navedeni primeri z eno napako na izdelku. V splošnem primeru pa ima lahko izdelek več kot eno napako, zato se reče, da ima izdelek več napak.

Kljub temu je pri delu tehnične diagnostike proces iskanja napak opisan ob predpostavki, da je na izdelku naenkrat le ena napaka.

Ta konvencija je posledica nizke verjetnosti hkratnega pojava dveh in še več treh ali štirih napak in dejstva, da se ena napaka vedno najbolj jasno manifestira, druga (ali druge) na njenem ozadju pa ostane neopažena.

Iskanje več napak se začne, ko se po odstranitvi prve, ugotovljene med nadzorom zdravja in delovanja izdelka, ugotovi prisotnost druge napake.

Včasih se domneva, da obstajajo primeri, ko se več napak med seboj kompenzira. Vendar to ne ustreza dejanskemu stanju, kar izhaja tudi iz zgoraj vnesene definicije napake. Dejstvo je, da je ob prisotnosti več napak poleg svetle manifestacije ene od njih možno izkrivljanje zunanjih manifestacij zaradi kombiniranega delovanja več napak.

Primer 10. Več napak.

Osnova vezja za zaščito električne napeljave pred kratkim stikom je relejni del, ki reagira na enega od svojih parametrov in pošlje signal odklopnemu elektromagnetu odklopnika, preko katerega se napaja električna napeljava.

Naj pride do napake v delu releja, ki povzroči, da deluje tako v primeru kratkega stika v zaščitenem območju kot zunaj njega. Naj bo istočasno še druga napaka, ki povzroči odpoved sprožilnega solenoida.

Ker se zaradi tehnoloških razlogov napajanje iz varovane instalacije ne odstrani, se okvara odklopnega elektromagneta nikakor ne manifestira.

Zaradi prisotnosti takšne napake se napaka v relejnem delu ne pojavi, čeprav jo sproži kratek stik zunaj zaščitnega območja.

Tako se navzven zdi, da zaščitno vezje in odklopnik delujeta v dobrem stanju.

Če se je treba izogniti izrednim razmeram, ki so nastale v primeru kratkega stika na območju, zaščitenem z relejnim delom, se lahko o prisotnosti okvare seznanite z občasnimi skupnimi pregledi zaščite in aktiviranja vezja odklopnik brez prekinitve krmilnih tokokrogov.

Toda za ugotovitev dejstva hkratnega obstoja dveh posebnih napak takšen pregled ne zadostuje več, zato je treba razviti posebna merila in preskusne metode, ki omogočajo razumno sklepanje, da so zunanje manifestacije, značilne za dani pregled je rezultat soobstoja samo teh dveh napak in nobenih drugih.

Takšna slika bo opisana ne le v primeru okvare elektromagneta, ampak tudi v primeru prekinitve katere koli žice, ki povezuje elektromagnet z relejskim delom, pa tudi v primeru kršitve katerega koli kontakta povezave v elektromagnetnem krogu in druge podobne okvare.

Okvara relejnega dela v primeru kratkega stika v zaščitnem območju je lahko tudi posledica prisotnosti kratkega stika v sekundarnem tokokrogu tokovnega transformatorja, ki ustvarja signal, ki prihaja na vhod relejnega dela.

Primeri, ki so podobni v manifestaciji napak, se lahko znatno pomnožijo. Zato se izkaže, da ni le priročno, ampak tudi bolj pravilno zgraditi postopek iskanja napake (po ugotovitvi dejstva njenega obstoja), ob predpostavki, da je v izdelku samo ena napaka.

Kot je razvidno iz primera 10, enaka manifestacija različnih napak ne omogoča v vsakem posameznem primeru navesti, katere specifične napake obstajajo v izdelku. V našem primeru lahko navedete samo skupino napak, ki imajo enake zunanje manifestacije (ali, z drugimi besedami, enako sliko).

Primer 11. Zunanje manifestacije več napak.

Preverimo uporabnost občutljivega dela releja z merjenjem toka, ki ga porabi tuljava, in rezultatom meritve I> Iadd. Tako preverjanje pokaže, da je v releju okvara. Povečanje toka v tuljavi je posledica ne samo električnih (na primer kratkega stika), temveč tudi mehanskih (v gibljivem delu releja) napak.

Zaznano povečanje toka nad dovoljeno mejo je lahko posledica prisotnosti električne in mehanske okvare in obeh hkrati.

Ta primer ponazarja dejstvo, da se manifestacija večkratnih napak morda sploh ne razlikuje od manifestacij posameznih in samo iz rezultatov merjenja toka v tuljavi ni mogoče reči, zakaj se je povečal.

Za prepoznavanje več napak to storijo drugače. Najprej poiščejo napako, ki se najbolj jasno pokaže, nato pa, ko odpravijo njen vzrok, ponovno preverijo delovanje izdelka.

Če tak pregled potrdi prisotnost odstopanj od zahtev, določenih za izdelek, začnejo iskati napako, ki ustreza ugotovljenim odstopanjem.

Glede na material primera 11 to pomeni, da je pri I> Iadm. najprej se morate prepričati, da ni kratkega stika (na primer z merjenjem upora tuljave), nato pa, če je upor normalen, preverite mehanski del releja.

Lahko pa postopate drugače, tako da najprej preverite mehanski del releja in nato njegovo tuljavo.

Tako se izkaže, da tudi pri iskanju tako elementarne napake ni enostavno izbrati enega ali drugega zaporedja pregledov, pa tudi tehnoloških prehodov, s pomočjo katerih se ti pregledi izvajajo.

Zato se v tehnični diagnostiki napaka ugotavlja na podlagi neke metode, ki določa pravila za uporabo določenih principov, uporabo tehnoloških sredstev in izbiro tehnoloških prehodov za izvajanje pregledov.

Ne glede na izbrano metodo identifikacije napak je treba najprej preučiti izdelek kot objekt za iskanje napak, prepoznati možne napake v njem in njihove znake, razviti modele izdelkov, ki opisujejo delovna in okvarjena stanja, določiti zaporedje in sestava pregledov ter izbira tehnoloških prehodov za njihovo izvedbo.

Za uspešno iskanje napake ni treba vedeti vsega o elementih, ki sestavljajo pravi predmet, o povezavah med njimi, pa tudi o različnih "tankostih" in "posebnostih" njegovega delovanja. Poleg tega preveč informacij pogosto ne le ne pospeši iskanja, ampak ga, nasprotno, oteži. Predvsem zaradi dejstva, da ni mogoče vsakega okvarjenega elementa zamenjati s pravilnim.

Zato se pri določanju globine iskanja vodijo predvsem po ravni vtičnika (plošča, vozlišče, modul itd.) in veliko redkeje po ravni elementa.

Zato se ob odkritju napake pravi predmet nadomesti z modelom.

Upoštevati je treba, da lahko isti izdelek predstavljajo različni modeli, odvisno od tega, katere njegove lastnosti so trenutno zanimive.

Tehnološki prehod je zaključen del tehnološke operacije, za katero je značilna nespremenljivost uporabljene tehnološke opreme. V našem primeru je operacija iskanje napake in eden od tehnoloških prehodov — meritev je bila obravnavana v primerih 1, 2, 3.

Najpogostejši modeli so različni tipi diagramov (strukturni, funkcionalni, principijelni, povezovalni, povezovalni, ekvivalentni itd.), ki se razlikujejo po tem, da predstavljajo isti izdelek z različnih strani in z različno stopnjo podrobnosti.

Zato se najprej kot modeli uporabijo diagrami izdelkov. In samo v tistih primerih, ko vezje ni dovolj za odkrivanje napake, obstajajo posebni diagnostični modeli, namenjeni ugotavljanju napak.

Uporabite lahko en model ali več in jih zamenjate v procesu iskanja napake.

Od vseh uporabljenih je najpogostejši diagnostični model v obliki seznama napak (tabela 1).

Tabela 1. Diagnostični model v obliki seznama okvar svetlobnega in zvočnega alarmnega sistema

Zunanji znaki Vzrok Korektivni ukrepi Vsi indikatorji in zaslon so izklopljeni. Ni napajanja (delovni tok). Pokvarjen MPVV. Pokvarjen MCP Preverite razpoložljivost napajalne napetosti Zamenjajte MPVV. Zamenjajte zaslon ICP po pritisku gumbov, ki niso vključeni v tok 10, z okvarjenim zaslonom z zmanjšanim kontrastom ICP Okvarjen daljinski upravljalnik Prilagodite kontrastni zaslon Zamenjajte ICP Zamenjajte enoto Po hranjenju indikator napajanja utripa ali indikator delovanja je izklopljen. Na zaslonu v meniju «Test» napisi: «Defective» «MPC UST» Uničene ali nevnesene nastavljene vrednosti in določbe programskih tipk Predstavite nove nastavljene vrednosti in programske tipke. Če napaka ni odpravljena - zamenjajte ICP. Utripa ali preklican indikator «Delovanje», indikator «Klic» je preklican. Na zaslonu v meniju «Test» napisi «Defective», «MAC» 1. Analogni vhodni signal trese največjo dovoljeno vrednost 2. Okvara MAC Okvara MPVV (napajanje ± 15 V) 1.Preverite analogne vhode in v meniju «Omrežne nastavitve» 2. Zamenjajte MAC 3. Zamenjajte MPVV

Ta model je sestavljen ob predpostavki, da se iskanje napake izvede pred elementom - relejem, svetilko, vtičnico, žico.

Postopek iskanja napak s takim modelom je izjemno preprost. Če primerjamo manifestacije resnične napake s tistimi, ki so navedene v enem stolpcu takega seznama, se v drugem najde vzrok napake in način njene odprave. Jaz sem.

Za električne stroje je tak model opisan v klasični knjigi RG Gemkeja.

Domet tega načina iskanja napak je omejen predvsem z dejstvom, da je praktično nemogoče sestaviti izčrpen seznam napak za bolj ali manj kompleksen izdelek, tj. nemogoče je zgraditi diagnostični model, ki bi upošteval vse možne napake.

Oleg Zakharov "Iskanje napak v relejnih kontaktorskih vezjih"