Vezalni diagrami elementov vezja

Sheme vklopa elementov električnega tokokroga vam omogočajo vizualno sledenje, kakšno je zaporedje vklopa električnih naprav v tokokrogu in kakšne spremembe se pojavijo v tokokrogu med njegovim delovanjem po vklopu, tj. diagrami vezja pomagajo analizirati delovanje vezja skozi čas. V procesu analize se glede na preklopno shemo vidi, ali ta shema zagotavlja normalno delovanje stroja, mehanizma ali instalacije v načinih delovanja in kako bo delovala v zasilnih načinih.

Za izdelavo diagrama za vključitev elementov vezja so narisane vodoravne vzporedne črte, katerih število se mora ujemati s številom električnih naprav v vezju. Vsaka vrstica je označena z imenom svoje električne naprave. Čas se meri po teh linijah in predvideva se, da je časovna lestvica za vse naprave enaka.

Upravljanje krmilnih elementov (gumbi, stikala, stikala itd.), t.j. Enopozicijski elementi so predstavljeni s pravokotniki. Pravokotnik prikazuje trenutek zapiranja in odpiranja naprave v vezju.S trapezi je prikazano delovanje električnih naprav s tuljavami (elektromagnetni zaganjalniki, vmesni releji, časovni releji itd.). Višina vseh trapezov je enaka, dolžina pa je določena z zamiki med delovanjem. Če katera koli naprava deluje na drugo, je ta proces označen s puščico.

Oglejmo si delovanje krmilnega vezja odtočne črpalke z uporabo diagrama vezja elementa vezja elementa.

Drenažne črpalke so namenjene črpanju podzemne in padavinske vode iz podzemnih transportnih galerij. Za zbiranje vode so galerije urejene z rahlim naklonom, na koncu katerih so drenažne jame. Glede na to, da lahko podzemna voda v deževnici onesposobi proizvodne mehanizme, se zanje uporabljata dve črpalki: delovna in rezervna. Spodaj je prikazana krmilna shema nepovratnih električnih pogonov odtočnih črpalk z avtomatskim stikalom.

riž. 1. Shematski diagram krmiljenja nepovratnih električnih pogonov drenažnih črpalk z avtomatskim vnosom rezerve (a), pomožnim vezjem (b) in diagramom delovanja njegovih elementov (c).

Kot rezultat predhodne študije sheme avtomatizacije je bilo ugotovljeno naslednje:

1) Krmilna struktura črpalke zagotavlja lokalni in samodejni nadzor,

2) samodejno krmiljenje izvaja: KV1 — rele spodnjega nivoja, KV2 — rele zgornjega nivoja, KV3 — rele alarmnega nivoja zgornjega nivoja. Ko se nivo v zbiralniku dvigne do točke, ko se aktivira rele KV2, se črpalka vklopi. Ko nivo pade na normalno, se rele KV1 sprosti, črpalka se ustavi.Če ena črpalka ne zmore črpanja in nivo še naprej narašča, se aktivira alarmni rele KV3 in vklopi druga črpalka. Ko nivo pade na normalno, se obe črpalki izklopita,

3) za enakomerno delovanje črpalk je možno spremeniti zaporedje vklopa črpalk med samodejnim krmiljenjem.

Da bi jasneje razumeli delovanje vezja pod avtomatskim nadzorom, bomo uporabili splošno tehniko, ki je naslednja.

Ustvarimo pomožno vezje (slika 1, b) in na njem prikažemo ohišje motorja z oznakami: 1U - spodnji nivo, 2U - zgornji nivo, 3U - zgornji nivo v sili. Na te oznake sprostimo elektrode E1 - E3 in jih povežemo z relejem KV1 - KV3.

Naredimo kopijo diagrama (sl. 1, a), ki prikazuje samo povezave kontaktov relejev KV1 in KV2 z magnetnim zaganjalnikom KM1 prve črpalke in kontaktom releja KV3 z magnetnim zaganjalnikom KM2 druge črpalke.

Nato zgradimo diagram za vključitev elementov vezja (slika 1, c) in na njem odražamo procese polnjenja in črpanja gredi ter odvisnost od položaja releja.

Na diagramu črte 1U — 3U ustrezajo trem nivojem, črtkana črta pa ustreza izpraznjenemu zbiralniku.

Pokrovček se začne polniti, voda v njem doseže nivo 1U (točka 1 na diagramu). V tem primeru se relejno vezje KV1 zapre, rele se aktivira (točka 2) in zapre kontakt v vezju št. 1 (glej sliko 1.6), vendar se magnetni zaganjalnik KM1 ne vklopi, ker je zapiralni kontakt KM1 zaporedno povezan z relejnim kontaktom KV1 .

Ko je dosežen nivo 2U (točka 3), se vklopi rele KV3 (točka 4) in vezje št. 2 vklopi magnetni zaganjalnik KM1 (točka 5) in črpanje se začne.Kmalu se sprosti rele KV2 (točka 6), vendar se črpalka ne izklopi, saj tuljava KV1 še naprej prejema napajanje skozi tokokrog #1 prek kontaktov KV1 in KM1. Končno nivo pade na normalno (točka 7), rele KV1 se sprosti (točka 8) in izklopi magnetni zaganjalnik (točka 9). Čez nekaj časa, ko se voda nabere v jašku, se vse ponovi v istem zaporedju.

Če se podtalnici doda deževnica, potem poteka polnjenje jaška intenzivneje (linija 10 — 12 je strmejša od črte 1 — 3). V točki 10 se vklopi rele KV1 (točka 11) in pripravi tokokroga #1 in 3. Ko je dosežen nivo 2U (točka 12), se aktivira rele KV2 (točka 13) in vklopi KM1 preko tokokroga št. 2 (14. točka). Od tega trenutka (od točke 15) nivo narašča manj intenzivno (linija 15-16 je postavljena pod vrstico 10-12), saj ena črpalka že deluje.

Na nivoju 3U (točka 16) se aktivira rele KV3 (točka 17) in vklopi KM2 (točka 18), druga črpalka začne delovati. Raven pade, na točki 19 sprosti KV3, vendar druga črpalka še naprej deluje, saj KM2 prejema napajanje iz kroga št. 3. Na točki 20 se rele KV2 izklopi (točka 21), vendar se prva črpalka ne vklopi izklopljen, saj KM1 prejema napajanje skozi tokokrog št. 1. Končno, na točki 22 sprosti KV1 in izklopi dva magnetna zaganjalnika (točki 23 in 24), črpalke se ustavijo ...