Kako pravilno namestiti in poravnati motor

Montaža elektromotorja

Elektromotor, ki ga na mesto montaže dostavi proizvajalec ali iz skladišča, kjer je bil shranjen pred montažo, ali iz delavnice po reviziji, se namesti na pripravljeno podlago.

Kot osnove za elektromotorje se uporabljajo glede na pogoje: litoželezne ali jeklene plošče, varjeni kovinski okvirji, spone, drsniki itd. Plošče, okvirji ali diapozitivi so poravnani osno in v vodoravni ravnini ter pritrjeni na betonske temelje, strope itd. z uporabo temeljnih vijakov, ki so vstavljeni v pripravljene luknje. Te luknje običajno pustimo pri betoniranju temeljev, tako da na ustrezna mesta predhodno vgradimo lesene čepe.

Plitke luknje je mogoče izvrtati tudi v montažne betonske temelje z električnimi in pnevmatskimi kladivi, opremljenimi z visoko zmogljivimi orodji s konicami iz karbidne trdine. Luknje v pritrdilni plošči ali okvirju motorja so običajno izdelane v tovarni, kar zagotavlja skupno ploščo ali okvir za motor in pogonski mehanizem.

Če ni lukenj za elektromotor, je osnova označena na mestu namestitve in izvrtane luknje. Za izvedbo teh del se določijo namestitvene in montažne mere vgrajenega elektromotorja (glej sliko), in sicer: razdalja med navpično osjo motorja in koncem gredi L6 + L7 ali koncem montirane polovice -sklopka, razdalja med koncema polsklopk na gredi elektromotorja in mehanizma, ki ga poganja le-ta, razdalja med luknjami v nogah vzdolž osi elektromotorja C2 + C2, razdalja med luknje v nogah v pravokotni smeri C + C.

Poleg tega je treba izmeriti višino gredi (višino osi) mehanizma in višino osi motorja h. Kot rezultat zadnjih dveh meritev se vnaprej določi debelina stopalnih blazinic.

riž. Oznake dimenzij vgradnje motorja.

Za udobje pri centriranju elektromotorja mora biti debelina blazinic med 2 in 5 mm. Dvigovanje elektromotorjev na temelje se izvaja z žerjavi, dvigali, vitli in drugimi mehanizmi. Dviganje elektromotorjev s težo do 80 kg v odsotnosti mehanizmov je mogoče ročno z uporabo krovov in drugih naprav. Elektromotor, nameščen na podstavku, je predhodno centriran z grobim prileganjem vzdolž osi in v vodoravni ravnini. Končna poravnava se izvede, ko so gredi povezane.

Poravnava motorja

Električni motor, nameščen na nosilni konstrukciji, je centriran glede na gred mehanizma, ki ga vrti. Metode poravnave so različne glede na vrsto prenosa.Od natančnosti poravnave je odvisna zanesljivost delovanja elektromotorja in predvsem njegovih ležajev.

Pas

Pri jermenskih in klinastih prenosih je predpogoj za pravilno delovanje elektromotorja z mehanizmom, ki ga poganja, skladnost z vzporednostjo njihovih gredi, pa tudi sovpadanje srednjih linij (po širini) valjev, ker sicer pas bo poskočil. Poravnava se izvede z razdaljo med središči gredi do 1,5 m in z enako širino valjev z uporabo jeklenega ravnila za poravnavo.

Ravnilo nataknemo na konce valjev in elektromotor oziroma mehanizem nastavimo tako, da se ravnilo v štirih točkah dotika dveh valjev.

Če je razdalja med osema gredi večja od 1,5 m, pa tudi v odsotnosti poravnalnega ravnila ustrezne dolžine, se poravnava elektromotorja z mehanizmom izvede z uporabo začasno nameščenih sponk in vpenjalnih valjev. Prilagoditev je narejena tako, da se doseže enaka razdalja od sponk do vrvice. Gredi lahko poravnate s tanko vrvico, ki jo vlečete od enega valja do drugega.

Poravnava elektromotorja in stroja z valji različnih širin se izvede ob pogoju enake razdalje od središčnic obeh valjev do vrvice, vrvice ali ravnila za poravnavo.

Kalibriran elektromotor mora biti trdno pritrjen z naknadnim preverjanjem natančnosti poravnave, ki se lahko pri pritrditvi elektromotorja slučajno pokvari.

Poravnava gredi s klinastimi jermeni in klinastimi jermeni. a - s pomočjo reševalnega vozila; b — uporaba spenjalnika in vrvic; c — z uporabo čipke; d — z uporabo ravnila z valji različnih širin.

Neposredna povezava s konektorji.

Poravnava motorja z mehanizmom je potrebna za dosego takšnega medsebojnega položaja gredi motorja in mehanizma, pri katerem bodo vrednosti razmikov med polovicama sklopke enake. To se doseže s premikanjem motorja na kratke razdalje v vodoravni in navpični ravnini.

Pred centriranjem preverimo tesnost prileganja polsklopk na gredi s udarjanjem po polsklopki, hkrati pa z roko potipamo povezavo polsklopke z gredjo.

Centriranje se izvede v dveh fazah: najprej predhodno - z uporabo ravnila ali jeklenega kvadrata in nato končno - s centrirnimi sponkami.

Predhodna poravnava se izvede s preverjanjem odsotnosti vrzeli med robom uporabljenega ravnila (jeklenega kvadrata) in tistim, ki tvori obe polsklopki. To preverjanje se izvede na štirih mestih: zgoraj, spodaj, desno in levo.

V vseh primerih se pri poravnavi pazi na to, da je število posameznih distančnikov pod nogami elektromotorjev čim manjše; tanke blazinice debeline 0,5-0,8 mm se uporabljajo največ 3-4 kose.

Če jih je glede na pogoje centriranja več, jih nadomestimo s splošnim tesnilom večje debeline. Veliko število distančnikov, še bolj pa iz tankih listov, ne zagotavlja zanesljive pritrditve elektromotorja in lahko povzroči neusklajenost; predstavlja tudi nevšečnost pri kasnejših popravilih in poravnavah med delovanjem.