Osnovni parametri in značilnosti elektromagnetnih relejev

Električni aparat, ki uporablja zakon o krmiljenju releja, se imenuje rele... V releju, ko se krmilni (vhodni) parameter gladko spremeni na določeno nastavljeno vrednost, se krmiljeni (izhodni) parameter nenadoma spremeni. Poleg tega mora biti vsaj eden od teh parametrov električni.

Delovanje funkcionalnih organov elektromagnetni rele lahko izsledimo v skladu z diagramom na sl. 1. Sprejemno telo A pretvori vhodno vrednost (napetost) Uin, dovedeno v tuljavo 2 magnetnega vezja 1, v vmesno vrednost, tj. v mehanski sili sidra 3. Mehanska sila sidra FÂ deluje na kontaktni sistem izvršnega organa B. Vmesna vrednost - sila sidra FÂ, sorazmerna z vhodno vrednostjo Uin, se primerja z a dana vrednost sile Fpr, ki jo razvije vzmet 9 vmesnega telesa B. Ko je Uin <Uav, Fya

riž. 1 Shema elektromagnetnega releja

V procesu delovanja elektromagnetni rele na časovni lestvici razlikuje štiri faze: obdobje (čas) aktiviranja tav, delovno obdobje twork, obdobje (čas) izklopa toff, obdobje (čas) mirovanja tp (slika 2).

riž. 2. Odvisnost količin outputa (a) in outputa (b) od časa

Čas delovanja elektromagnetnega releja

Odzivno obdobje vključuje časovni interval od trenutka, ko začne vhodni signal vplivati ​​na nadzorno telo, do trenutka, ko se signal pojavi v krmiljenem krogu. Segment osi abscise tav ​​= t2 –t0 ustreza temu obdobju na sl. 2, b. V trenutku t0 se tok v tuljavi releja poveča do vrednosti, pri kateri začne elektromagnetna sila Fe, ki deluje na armaturo, nasprotovati sili vzmeti Fm (mehanska sila) vmesnega telesa. Vhodna vrednost se nato imenuje sprejemljiva vrednost.

Začetno obdobje ustreza segmentu ttr = t1 — t0. V času t1 se armatura elektromagneta releja začne premikati. Med tdv = t2 — t1 se sidro premakne, premaga upor vmesnega telesa B (glej sliko 1) in aktivira izvršilno telo C.

Na koncu giba armature se pogonski kontakti zaprejo, obremenitveni tok v (slika 2, a) se začne povečevati od nič do ravnotežne vrednosti. Vhodna vrednost, pri kateri se začne krmiljenje izhodnega vezja, se imenuje sprejemljiva vrednost (Iav). Moč Psr, ki ustreza Isr, se imenuje pogonska moč.

Odzivni čas t cf = ttr + tdv.

Odzivni čas elektromagnetnih relejev se giblje od 1-2 do 20 ms. Elektromagnetni časovni releji zagotavljajo zakasnitev do 10 s.

Za oceno odzivnega časa releja je dovoljeno uporabiti izraz

t cf = t1kz-bm –a,

kjer je t1 odzivni čas za dani varnostni faktor ks in faktor m = 1; a, b - koeficienti, ki se določijo glede na vrsto releja in vrednosti kz in m.

Za releje za visoke hitrosti pri kz = 1,5¸2 se vrednost koeficienta a približa enotnosti. Za navadne releje s k z = 1,5¸3, vrednost a = 0,25¸0,95, je vrednost koeficienta b običajno v območju 1,4-1,6.

Obdobje delovanja elektromagnetnega releja

Delovno obdobje vključuje časovni interval twork = t3 — t2, tj. čas od trenutka krmiljenja izhodnega vezja t2 do trenutka prenehanja vpliva vhodnega signala t3 na občutljiv organ. Tok se začne dvigovati do stacionarne vrednosti Iwork (slika 2, b) - to je delovna vrednost vhodne vrednosti, ki zagotavlja zanesljivo delovanje releja.

Razmerje Iwork / Icr = kz imenujemo faktor varnosti pri delu.

Za karakterizacijo preobremenitvene zmogljivosti občutljivega elementa releja se uporablja vrednost vhodne količine, ki se imenuje mejna vrednost delovne količine Ioperating.max.

Omejitev delovne vrednosti - to je njegova vrednost, ki jo lahko občutljivi organ prenese za kratko normalizirano časovno obdobje. Vendar pa je vrednost te vrednosti nesprejemljiva, ko rele deluje v normalnem načinu zaradi stanja električne ali mehanske trdnosti ali segrevanja.

Koncept krmilne moči Ru se uporablja za karakterizacijo nosilnosti relejnega pogona. Krmilna moč je moč v krmiljenem vezju, ki jo lahko pogon prenaša dolgo časa.

Čas izklopa elektromagnetnega releja

Obdobje izklopa vsebuje časovni interval toff = t6 — t3, tj. čas od trenutka prenehanja vpliva na zaznavni organ t3 do trenutka, ko se tok v nadzorovanem vezju zmanjša na nič (slika 16, a).

Obdobje izklopa vključuje obdobje sprostitve totp = t4 — t3, v katerem je rele izklopljen. Tok iy v tuljavi releja pade na nič (slika 2, b). V tem času sila nasprotne vzmeti (mehanska sila) presega elektromagnetno silo, tj. Fm> Fe in armatura se sprosti.

Po izbiri okvare kontakta (interval tc = t5 — t4) se kontakti releja odprejo in med njimi se vžge oblok, ki po času td = t6 — t5 ugasne. V obdobju td se tok v krmiljenem vezju zmanjša od In do nič (slika 2, a).

Čas izklopa t t = tp + tc + td.

Obdobje sprožitve je označeno s faktorjem obnovitve, ki je razmerje med padcem toka Iotp in vklopnim tokom Iav: kv = Iotp / Icr.

Običajno mora biti kv za zaščitne releje elektroenergetskega sistema in krmilne releje, ki nadzorujejo vhodni parameter v ozkih mejah, bližje enoti.

Čas mirovanja elektromagnetnega releja

Čas počitka je časovni interval tp = t7 — t6.

Obdobje zakasnitve je označeno s parametrom, imenovanim vrednost nedelovanja, ki je največja vrednost vhodne količine, ki zagotavlja, da rele ne deluje ali je zadržan. Čas zaustavitve je krajši od časa zagona delovanja in časa sprostitve.

Razmerje med močjo krmiljenja in močjo aktiviranja se imenuje dobiček, ku = Py / Pcr.

Število zagonov na časovno enoto je določeno z vrednostjo, ki je obratno sorazmerna s časom cikla:

f = 1 / tq = 1 / (Tsrab +Trob + Toff +TNS)

Lakota O.B.