Polnilne postaje za viličarje
Viličarji so ena izmed najbolj razširjenih necestnih transportnih sredstev v obratu in delujejo na polnilne baterije, ki zahtevajo občasno polnjenje. Najpogosteje uporabljene kislinske baterije tipa APN-500 in 1SEP-250 ter alkalne baterije tipa 24TZHN-500, katerih tehnični podatki so navedeni v tabeli 1.
tabela 1
Tehnični podatki za akumulatorje za viličarje domače proizvodnje
tip baterije Nazivna kapaciteta pri 8-urnem načinu praznjenja, Ah. Število akumulatorjev Nazivna napetost Najvišja dovoljena minimalna napetost med delovanjem, V Polnilni tok, A Čas polnjenja, h Praznjenje, tok, A 15AP11-500 500 15 30 24 70
35
5
10
62 24ТЖН-500 500 24 30 24 125
110
7
8
62 16EP-250 250 16 30 24 80 11 70
Baterije se polnijo brez jemanja z viličarja, neposredno v depoju na parkirišču ali z jemanjem z viličarja v posebnih prostorih.
Kot polnilci se uporabljajo polprevodniški usmerniki. Najpogosteje ti usmerniki delujejo trifazno mostično vezje polnovalovno popravljanje.Izmenična napetost usmernikov je 380/220 V, enosmerna pa 42 V, usmerjeni tok 70 A, izkoristek 0,65.
Baterije se polnijo po metodi usmernik-baterija. Priključne točke so nameščene na polnilnih mestih baterij. Posebne priključne točke in razelektritveni upori so potrebni za baterije, nameščene na formacijsko ali vadbeno polnjenje-praznjenje. Pogled od spredaj na takšno točko in njen diagram sta prikazana na sl. 1.
riž. 1. Oblikovalna točka za baterije viličarja (polnilna postaja): a — fasada, b — diagram: 1 — upor, 2 — DC ščit, 3 - šant.
Izbira razelektritvenih uporov je narejena tako, da lahko služijo tako za običajno (sedemurno) kot tudi za prisilno (triurno) praznjenje.
Upor normalnega odseka praznjenja je:
kjer je U nazivna napetost baterije, c, Ip je normalni tok praznjenja, a, r je upornost povezovalnih žic, ohmov.
Pri določanju upora za triurno praznjenje najprej poiščite vrednost toka praznjenja:
kjer je Q zmogljivost baterije v amper urah, t je čas praznjenja v urah.
Z isto formulo poiščite skupni upor za triurno praznjenje:
Odpornost drugega odseka je določena z znano formulo:
