Samodejna klasifikacija za ponovno zapiranje

Izkušnje pri obratovanju nadzemnih vodov so pokazale, da se 70-80% poškodb od celotnega števila okvar proge odpravi samostojno v primeru izredne zaustavitve proge. Prisotnost nestabilnih okvar daje možnost poskusa ponovnega vklopa elementa zasilnega odklopa, da se ohrani stabilnost elektroenergetskega sistema in zanesljivost napajanja potrošnikov.

Obratovalno osebje lahko ponovno aktivira element zasilnega izklopa za čas od nekaj minut do ene ure ali več, odvisno od stopnje usposobljenosti osebja in odstranitve elementa zasilnega izklopa. Zato se v elektroenergetskem sistemu uporabljajo naprave za avtomatsko ponovno zapiranje (AR).

Če po zasilnem izklopu omrežnega elementa deluje samodejni ponovni vklop, pred tem pa neobičajno odklopljen element ostane v delovanju (napaka je samoodstranljiva), se to dejanje imenuje uspešno samodejno ponovno vklop.Če po zasilnem izklopu elementa in samodejnem ponovnem vklopu ta element ponovno odklopijo zaščitne naprave (trajna okvara elementa), se takšno dejanje imenuje neuspeli ponovni vklop.

Samodejna klasifikacija za ponovno zapiranje

Avtomatske zapiralne naprave so razvrščene po naslednjih merilih:

1. Po pogostosti delovanja:

• eno dejanje,

• več dejanj (dvojno in trojno samodejno ponovno zapiranje).

Samodejni ponovni zagon z enojnim delovanjem ima 70-80% verjetnost uspešnega delovanja v primeru zasilne zaustavitve voda. Verjetnost uspešnega delovanja dvojnega avtomatskega ponovnega vklopa je 20-30% verjetnosti uspešnega delovanja enega strela. Verjetnost uspešnega delovanja trojnega ponovnega zapiranja je 3-5% verjetnosti uspešnega delovanja enkratnega strela. Zato najširša ponovna angažiranost posamezne akcije. Avtomatski reklozerji z dvojnim in trojnim delovanjem se uporabljajo predvsem na sistemskih linijah.

2. Po številu vključenih faz:

• tri faze;

• monofazni.

Trikrat se uporabljajo v omrežjih z izoliranimi in z učinkovito ozemljenimi nevtralci… Enosmerni se uporabljajo v omrežjih z učinkovito ozemljeno nevtralnostjo na hrbteničnih vodih in vodih, ki povezujejo elektroenergetske sisteme med seboj. Za izvedbo enosmernih avtomatskih zapiralnih naprav je treba na progah namestiti fazne odklopnike.

3. Glede na vrsto opreme za samodejno ponovno zapiranje:

• daljnovodi;

• transformatorji;

• zbiralke;

• električni motorji.

4. Glede na vrsto pogona odklopnika:

• mehanski;

• električni.

Mehanske avtomatske naprave za ponovno vklop se praktično ne uporabljajo, ker imajo številne pomanjkljivosti - zaradi pomanjkanja odzivnega časa te naprave zmanjšajo verjetnost uspešnega samodejnega ponovnega vklopa tudi pri nestabilnih okvarah. Poleg tega se pogoni odklopnikov hitreje obrabijo, zato so potrebna pogostejša popravila.

5. Z metodo preverjanja sinhronizacije dvosmernih daljnovodov:

• asinhroni;

• Samodejno ponovno zapiranje s časovnim nadzorom.

Asinhroni samodejni ponovni vklopi vključujejo asinhrone in hitre avtomatske ponovne vklope.

Avtomatski ponovni zapiralci s časovnim nadzorom vključujejo samodejna zapirala s časovnim čakanjem in samodejna zapirala s preverjanjem sinhronizacije.

6. Z metodo preverjanja napetosti med delovanjem samodejnega ponovnega zapiranja:

• avtomatske naprave za ponovno zapiranje brez nadzora napetosti;

• avtomatske zapiralne naprave s kontrolo prisotnosti napetosti.

7. Po načinu zagona avtomatske zapiralne naprave:

• z zagonom iz relejnih zaščitnih naprav;

• z zagonom, ko se položaj stikala (odprto) ne ujema s položajem krmilnega stikala (vklop).