Postavitev preskusnega stojala za električne zaščitne naprave

Ugotavljanje zaščitnih lastnosti, kot tudi preverjanje delovanja električnih naprav, je treba izvajati na posebej izdelanih stojalih, ki poleg tega omogočajo spremljanje tehničnega stanja in po potrebi prilagajanje in prilagajanje preskušanih naprave.

Na sl. 1 prikazuje eno različico glavnega električnega tokokroga preskusne naprave. Vezje vključuje: odklopnik QF1, trifazni napetostni regulator PHT, močnostni transformator TV1, usmernik VD1-VD6, ampermetra AC in DC oziroma A1 in A2, časovnik Pt, preskusno komoro IR, rele KV1, kontakte kontaktorjev KM1: 1, KM1: 2. KM2: 1, KMZ: 1, relejni kontakti KV1: 1 in K.V2: 1, konektorji za priključitev testiranih naprav 1 — 6; konektorji za pomožne kontakte 7 — 8.

V diagramu sl. 1 prikazuje tudi obremenitev, ki se lahko uporablja kot realna vezja in enakovredna vezja, v katerih je obremenitev simulirana z elektromotorji, dušilkami in upori.

riž. 1.Električni shematski diagram električnega stojala

Preizkusi, izvedeni v dejanskih inštalacijah, so lahko zelo dragoceni, če je treba določiti obnašanje določenega kontaktorja, odklopnika, varovalke v določenih delovnih pogojih, lahko pa povzročijo škodo porabnikom električne energije v primerih, na primer, poškodbe preiskovalni aparat.

Enakovredne sheme so najbolj ekonomične. V njih je mogoče parametre obremenitve določiti z največjo natančnostjo, preskusne pogoje je enostavno izdelati. Pomanjkljivosti enakovrednih vezij bi morale vključevati predvsem dejstvo, da se pogoji delovanja električnih naprav v njih bistveno razlikujejo od pogojev, ki nastanejo v resničnih inštalacijah.

Oglejmo si delovanje preskusne naprave na primeru določanja zaščitne karakteristike odklopnika.

riž. 2. Zaščitna karakteristika odklopnika: 1 — zaščitna karakteristika zaščitene opreme, 2 — zaščitna karakteristika odklopnika.

Da bi določili zaščitno karakteristiko preskušanega stroja, ko deluje na izmenični tok, se stroj QF1 vklopi in napaja se tuljava kontaktorja KM2. Tokovno nastavitev izvede regulator RNT glede na ampermeter A1 z zaprtimi kontakti KMZ: 1. Nato se avtomat Q izklopi.F1 in preučevani stroj je nameščen v preskusni komori.

Napajanje prekine tuljava kontaktorja KMZ. Za določitev odzivnega časa proučevanega stroja s hkratnim zaprtjem stikala QF1 se napaja relejna tuljava KV2, ki sproži Pt.Ko je preiskovano stikalo izklopljeno, njegovi blok - kontakti zaprejo napajalni tokokrog releja KVI, ki prek svojega kontakta KV1: 1 onemogoči električni časovnik.

Preskusna naprava vam omogoča preverjanje največjih in toplotnih vrednosti strojev. Prožilni tok se določi s postopnim povečevanjem toka v napajalnem tokokrogu do vrednosti, pri kateri se sproži prenapetostna zaščita.

Če ima odklopnik nastavljivo nastavitev, se preskusi izvajajo za vse vrednosti toka, navedene na skali.Za vsako vrednost nastavitvenega toka je treba opraviti 3-4 meritve in izračunati povprečno vrednost obratovalnega toka . Rezultat preskusa se šteje za zadovoljivega, če največja razlika med povprečnim delovnim tokom in nastavitvenim tokom ne presega 10 % nastavitvenega toka.

Čas sprožitve se preveri s prepuščanjem toka, ki je po velikosti enak dvakratni vrednosti nastavitve pri dveh skrajnih in eni vmesni vrednosti trenutne nastavitve. Za vsako vrednost nastavljene vrednosti opravite tudi 3 — 4 meritve in izračunajte povprečno vrednost odzivnega časa. Rezultat preskusa se šteje za zadovoljivega, če največja razlika med povprečnim odzivnim časom in ustrezno povprečno vrednostjo nastavitve časa ne presega ± 0,1 s za nastavitve do 2 s in ± 5 % za nastavitve nad 2 s.

Preden preverite sprostitev sprostitve v prvotnem položaju, je treba določiti povratni tok.Da bi to naredili, je potrebno povečati vrednost toka na vrednost, ki presega nastavitev, tako da sprostitev začne delovati, nato pa zmanjšati tok na vrednost, pri kateri se sprostitev začne vračati v prvotni položaj. Če poznate povratni tok, lahko začnete preverjati povratek.

Če želite to narediti, ponovno aktivirajte sprožilec in po 75 % nastavitvenega časa zmanjšajte tok na vrednost, ki je nižja od ponastavitvenega toka, in poskrbite, da se sprostitev vrne v prvotni položaj. Povratno preverjanje je treba izvesti pri dveh skrajnih in eni vmesni vrednosti trenutne nastavitve. Rezultat se šteje za zadovoljivega, če sprostitev ni bila aktivirana in so se gibljivi deli vrnili v prvotni položaj.

Če poznamo delovni tok in tok ponastavitve, je mogoče izračunati faktor ponastavitve, tj. razmerje med povratnim in zajemnim tokom.

Če želite preveriti povratni čas sprostitve odklopnika, morate na sprostitev uporabiti tok, pri katerem se odpre, in nato izmeriti čas od trenutka, ko je tok izklopljen, do trenutka, ko se vsi elementi sprostitve vrnejo v svoje prvotni položaj. Ta test se izvede tudi 3-4 krat, nato pa se izračuna povprečni čas vrnitve. Rezultat preskusa se šteje za zadovoljivega, če povratni čas sprostitve s časovno zakasnitvijo ne presega 0,5 s, brez časovne zakasnitve pa 0,2 s.