Nastavitev relejnih vezij

V sistemih avtomatizacije se pogosto uporabljajo relejni diagrami, to so diagrami, ki prikazujejo komunikacijo in medsebojno delovanje relejnih naprav, ki delujejo po principu »on-off«, sicer imajo relejno karakteristiko. Relejne naprave se večinoma uporabljajo v tokokrogih za avtomatsko in daljinsko upravljanje ter v tokokrogih za alarm in zaporo.

Sheme avtomatskega krmiljenja se uporabljajo za krmiljenje delovanja različnih pogonskih naprav (na primer elektromotorjev, aktuatorjev), za programirano avtomatsko krmiljenje tehnoloških naprav s periodičnim delovanjem itd. Poleg avtomatskega načina delovanja shema običajno predvideva operativni lokalni in centralizirani nadzor.

Alarmna vezja se uporabljajo za signalizacijo stanja tehnoloških parametrov, načinov delovanja enot itd. Izhod alarmnega vezja je lahko eden od treh signalov: običajni način, opozorilo in nujni izhod.

Signal normalnega načina izda vezje, ko je nadzorovani parameter v območju normalnega načina., vnaprej — ko nadzorovani parameter preide iz območja normalnega načina v dovoljeno območje, alarmni signal obvesti, da nadzorovani parameter zapusti območje območje dopustnega načina. Hkrati s pojavom alarma lahko vezje zagotovi delovanje zaščite. Kot signalne naprave v alarmnih tokokrogih se običajno uporabljajo različne svetlobne in zvočne naprave (električne svetilke, brenčala, zvonci itd.).

Pri postavitvi relejnih vezij preučijo projektno dokumentacijo, preverijo, preverijo posamezne elemente vezja, preverijo in analizirajo celotno vezje, preizkusijo in spustijo vezje v obratovanje.

Relejna vezja se preverjajo in analizirajo, da se ugotovijo napake v instalaciji in vezju (kratki stiki, neskladje delovne napetosti z nazivno napetostjo, nepravilno delovanje zaščitnih naprav, neskladje električnega tokokroga s tehničnimi specifikacijami itd.).

Za kompleksna vezja sta priporočljiva metoda modeliranja relejne omarice in metoda algebraičnega vezja. Za analizo relejnih vezij uporabite računalniško metodo analize kod elementov.

S to metodo se vsak bipolarni element relejnega vezja nadomesti z digitalno kodo, sestavljeno iz dveh delov - konstante, v kateri so zapisane vse funkcionalne značilnosti tega elementa, in spremenljivke, v kateri je sprememba stanja elementa. posneto med delovanjem vezja. Posledično se relejno vezje nadomesti z digitalnim analogom - kodno tabelo, ki se spreminja od cikla do cikla.Za analizo delovanja vezja se uporabljajo pravila obdelave kodnih tabel.

Poglej tudi: Regulacija električnih pogonov z relejno-kontaktorskim krmiljenjem, Iskanje napak v tokokrogih rele-kontaktor