Zaščita vodov na daljavo

Zaščita vodov na daljavoDistančne zaščite se uporabljajo v omrežjih kompleksne konfiguracije, kjer zaradi hitrosti in občutljivosti ni mogoče uporabiti enostavnejših nadtokovnih in usmerjenih nadtokovnih zaščit.

Distančna zaščita določa upor oziroma razdaljo (razdaljo) do mesta kratkega stika in se glede na to sproži s krajšo ali daljšo časovno zakasnitvijo. Zaščita na daljavo je izvedena večnivojsko in v primeru kratkega stika v prvem območju, ki pokriva 80-85% dolžine varovanega voda, odzivni čas zaščite ne presega 0,15 s.

Za drugo cono, ki presega varovano črto, je zakasnitev za eno stopnjo višja in se giblje od 0,4 do 0,6 s. V primeru kratkega stika v tretji coni se časovni zamik še poveča in je izbran tudi za usmerjene nadtokovne zaščite.

Distančna zaščita je kompleksna zaščita, sestavljena iz več elementov (organov), od katerih vsak opravlja določeno funkcijo.

Na sl. 1 prikazuje poenostavljen diagram distančne zaščite s stopenjsko zakasnilno karakteristiko.Veriga ima aktivacijski mehanizem in daljinski upravljalnik ter krmiljenje smeri in zakasnitve.

Prožilni element P opravlja funkcijo nastavitve zaščite pred normalnim delovanjem in jo sproži v trenutku kratkega stika. Kot takšno telo se v obravnavanem vezju uporablja uporovni rele, ki se odziva na tok IP in napetost UR na sponkah releja.

Poenostavljena shema zaščite na daljavo s karakteristiko zakasnitve korakov

riž. 1. Poenostavljena distančna zaščitna shema s stopenjsko zakasnitvijo

Distančna (ali merilna) telesa D1 in D2 vzpostavita mero razdalje do mesta kratkega stika. Vsak od njih je izdelan z uporabo uporovnega releja, ki ga sproži kratek stik, če

kjer je Zp upornost sponk releja; Z je upor zaščitenega voda dolžine 1 km; L je dolžina linearnega odseka do točke kratkega stika, km; Zcp — odpornost na aktiviranje releja.

Iz zgornjega razmerja je razvidno, da je upor na sponkah releja Zp sorazmeren z razdaljo L do točke kratkega stika.

Napravi za zamik PB2 in RVZ ustvarita zamik, s katerim zaščita deluje na izklop voda v primeru kratkega stika v drugi in tretji coni. Usmerjevalni element H omogoča delovanje zaščite, ko je tok kratkega stika usmerjen od zbiralk proti vodu.

Vezje zagotavlja blokado BN, ki odstrani zaščito pred delovanjem v primeru izpada napetostnih tokokrogov, ki napajajo zaščito. Dejstvo je, da če je s poškodovanimi vezji napetost na zaščitnih sponkah Uр = 0, potem je Zp = 0. To pomeni, da se lahko poškodujeta sprožilec in daljinski upravljalnik.Da bi preprečili prekinitev linije v primeru napake v napetostnih tokokrogih, blokada odstrani enosmerni tok iz zaščite. V tem primeru mora servisno osebje hitro vzpostaviti normalno napetost zaščite. Če iz kakršnega koli razloga to ne uspe, je treba zaščito prekiniti.

Delovanje daljinske zaščite linije.

V primeru kratkega stika vzdolž črte se aktivirata rele začetnega elementa P in rele vodilnega elementa H. Skozi kontakte teh relejev bo DC plus prešel na kontakte oddaljenih elementov in na tuljavo tretjega pasovni časovni rele PB3, ki ga aktivira. Če je kratek stik v prvem območju, bo daljinski upravljalnik D1 zaprl svoje kontakte in brez zakasnitve poslal impulz za odpiranje odklopnika.

V primeru kratkega stika v drugem območju D1 ne bo deloval, ker bo vrednost upora na sponkah njegovega releja večja od vrednosti odzivnega upora.V tem primeru se sproži daljinski upravljalnik drugega območja D2. , ki bo zagnal rele za čas PB2. Po preteku zakasnitve drugega območja bo iz releja PB2 poslan impulz prekinitve linije.

Če pride do kratkega stika v tretjem območju, oddaljena elementa D1 in D2 ne bosta delovala, ker so vrednosti upora njihovih sponk večje od vrednosti upora povratne informacije. Časovni rele PB3, ki se je zagnal v trenutku kratkega stika kontaktov releja H, bo deloval in po preteku časa zakasnitve tretje cone bo poslal impulz za odpiranje odklopnika. Daljinski upravljalnik za tretjo varovalno cono običajno ni nameščen.

Svetujemo vam, da preberete:

Zakaj je električni tok nevaren?