Določanje transformacijskega razmerja močnostnih transformatorjev

Faktor transformacije (K) je razmerje med napetostjo navitja HV in napetostjo navitja LV, ko je transformator v prostem teku:

Pri transformatorjih s tremi navitji je razmerje transformacije razmerje napetosti navitij HV / MV, HV / NN in MV / NN.

Vrednost koeficienta transformacije vam omogoča, da preverite pravilno število obratov navitij transformatorja, zato je določena za vse veje navitij in za vse faze. Te meritve poleg preverjanja samega transformacijskega razmerja omogočajo preverjanje pravilne namestitve napetostnega stikala v ustreznih korakih, kot tudi celovitost navitij.

Če je transformator nameščen brez odprtine in hkrati ni na voljo več odcepov za meritve, se faktor transformacije določi samo za razpoložljive odcepe.

Pri preskušanju transformatorjev s tremi navitji zadostuje preverjanje transformacijskega razmerja za dva para navitij, priporočljivo pa je opraviti meritve na tistih navitjih, pri katerih je napetost kratkega stika najmanjša.

V potnem listu vsakega transformatorja so navedene nazivne napetosti obeh navitij, povezanih z načinom mirovanja. Zato je mogoče nazivno transformacijsko razmerje zlahka določiti iz njihovega razmerja.

Izmerjeno transformacijsko razmerje vseh stopenj odcepnega stikala se ne sme razlikovati za več kot 2 % od transformacijskega razmerja istega odcepa drugih faz bodisi od nazivnih podatkov bodisi od podatkov prejšnjih meritev. V primeru večjega odstopanja je treba pojasniti njegov vzrok. Če v obratu ni kratkega stika, lahko transformator zaženete.

Transformacijski faktor se določi z naslednjimi metodami:

a) dva voltmetra;

b) AC most;

c) enosmerni tok;

d) primer (standardnega) transformatorja itd.

Priporočljivo je, da se koeficient transformacije določi z metodo dveh voltmetrov (slika 1).

Shematski diagram za določanje razmerja transformacije z metodo dveh voltmetrov za enofazne transformatorje je podan na sl. 1, a. Napetost, ki se uporablja za obe navitji transformatorja, se hkrati meri z dvema različnima voltmetroma.

Pri preskušanju trifaznih transformatorjev se sočasno merijo omrežne napetosti, ki ustrezajo istoimenskim sponkam obeh testiranih navitij.Uporabljena napetost ne sme presegati nazivne napetosti transformatorja in biti prenizka, da na rezultate meritev ne morejo vplivati ​​napake zaradi izguba napetosti v navitjih od toka brez obremenitve in toka, ki nastane zaradi priključitve merilne naprave na sponke sekundarnega navitja.

riž. 1. Metoda dveh voltmetrov za določanje transformacijskih razmerij: a - za dvonavitne in b - trinavitne transformatorje

Napajalna napetost mora biti od enega (za transformatorje z visoko močjo) do več deset odstotkov nazivne napetosti (za transformatorje z nizko močjo), če se izvajajo preskusi za preverjanje podatkov o potnem listu transformatorjev.

V večini primerov se napetost na transformator napaja iz omrežja 380 V. Po potrebi se voltmeter priključi preko napetostnega transformatorja ali vklopi z dodatnim uporom. Razredi točnosti merilnih naprav - 0,2–0,5. Voltmeter V1 je dovoljeno priključiti na napajalne žice in ne na puše transformatorja, če to ne vpliva na natančnost meritve zaradi padca napetosti v napajalnih žicah.

Pri preskušanju trifaznih transformatorjev se na eno navitje napaja simetrična trifazna napetost in sočasno se merijo napetosti med linijami priključnih vodov primarnega in sekundarnega navitja.

Pri merjenju faznih napetosti je dovoljeno določiti koeficient transformacije iz faznih napetosti zadevnih faz. V tem primeru se transformacijsko razmerje preveri z enofaznim ali trifaznim vzbujanjem transformatorja.

Če je transformacijski faktor tovarniško nastavljen, je priporočljivo meriti enake napetosti med namestitvijo. V odsotnosti simetrične trifazne napetosti se lahko razmerje transformacije trifaznih transformatorjev s povezovalnim diagramom navitja D / U ali U / D določi z uporabo faznih napetosti z izmeničnim kratkim stikom faz.

V ta namen je ena faza navitja (npr. faza A), ki je povezana v trikotniku, kratkostično povezana s povezavo dveh ustreznih priključnih sponk tega navitja. Nato se z enofaznim vzbujanjem določi koeficient transformacije preostalega prostega para faz, ki mora biti s to metodo enak 2 Kph za sistem D / U, ko se napaja s strani zvezde (slika 2) ali Kph / 2 za vezje U / D, ko se napaja s strani delta, kjer je Kf koeficient fazne transformacije (slika 3).

riž. 2. Določitev transformacijskih razmerij transformatorja, priključenega po shemi D / U, z asimetrično trifazno napetostjo: a - prvi; b — druga in c — tretja dimenzija

Na podoben način se meritve izvajajo s kratkostičnima fazama B in C. Pri preskušanju transformatorjev s tremi navitji je dovolj, da preverimo koeficient transformacije za dva para navitij (glej sliko 1, b).

Če ima transformator ničlo in so dostopni vsi začetki in konci navitij, se lahko določi razmerje transformacije za fazne napetosti. Transformacijsko razmerje za fazne napetosti se preverja z enofaznim ali trifaznim vzbujanjem transformatorja.

Pri transformatorjih s stikali pod obremenitvijo razlika v transformacijskem razmerju ne sme presegati vrednosti regulacijskega koraka. Razmerje transformacije med sprejemnimi preskusi se določi dvakrat - prvič pred namestitvijo, če podatki o potnem listu manjkajo ali so v dvomih, in drugič neposredno pred zagonom, ko je sprejeta karakteristika prostega teka.

riž. 3. Določitev transformacijskih razmerij transformatorja, priključenega po shemi U / D, z asimetrično trifazno napetostjo: a - prvi; b — druga in c — tretja dimenzija

riž. 4. Shematski diagram univerzalne naprave tipa UIKT-3

Za pospešitev merjenja transformacijskega razmerja se uporablja univerzalna naprava tipa UIKT-3, s katero je mogoče meriti močnostna transformacijska razmerja ter meriti tokovne in napetostne transformatorje brez uporabe zunanjega vira izmeničnega toka. Hkrati z merjenjem koeficienta transformacije se določi polarnost primarnega in sekundarnega navitja. Merilna napaka ne sme presegati 0,5 % izmerjene vrednosti.

Načelo delovanja naprave temelji na primerjavi induciranih napetosti v sekundarnem in primarnem navitju transformatorja s padcem napetosti pri znanih uporih (slika 4). Primerjavo naredi mostno vezje.