Nazivne napetosti električnih omrežij in njihova področja uporabe
Nazivne napetosti električnih omrežij in pripadajočih virov ter sprejemnikov električne energije določa GOST.
Lestvica nazivnih napetosti za omrežja izmeničnega toka s frekvenco fazne napetosti 50 Hz mora biti 12, 24, 36, 42, 127, 220, 380 V; 3, 6, 10, 20, 35, 110, 150, 220, 330, 500, 750, 1150 kV, za omrežja z enosmernim tokom -12, 24, 36, 48, 60, 110, 220, 440, 660, 3000 V...
Za električna omrežja trifaznega izmeničnega toka z napetostjo do 1 kV in priključenimi viri in sprejemniki električne energije GOST 721-78 določa naslednje vrednosti za nazivno napetost:
Omrežja in sprejemniki — 380/220 V; 660/380V
Viri — 400/230 V; 690/400V.
Nazivna napetost kompenzacijskih generatorjev izguba napetosti v omrežju, ki ga napajajo, se vzame 5% več od nazivne napetosti tega omrežja (glej tabelo 1).
Predpostavlja se tudi, da so nazivne napetosti primarnih navitij, povečevalnih transformatorjev, priključenih na generatorje, za 5 % višje od nazivnih napetosti vodov, ki so nanje priključeni.
Primarna navitja padajoči transformatorji imajo nazivno napetost, ki je enaka nazivni napetosti njihovih napajalnih vodov.
Tabela 1. Podane so nazivne in najvišje delovne napetosti električnih omrežij, generatorjev in transformatorjev z napetostmi nad 1 kV, sprejete z GOST 721-78.
Tabela 1.1. Nazivna napetost trifaznega toka, kV
Omrežja in sprejemniki Transformatorji in avtotransformatorji Najvišja delovna napetost brez stikala pod obremenitvijo ° Z RPN primarna navitja sekundarna navitja primarna navitja 6,3 in 6,6 6 in 6,3 6,3 in 6,6 7,2 10 10 in 10,5 10,5 in 11 10 in 10,5 10,5 in 11 12,0 20 20 22 20 in 21,0 22,0 24,0 35 35 38,5 35 in 36,5 38,5 40,5 110 — 121 110 in 115 115 in 121 126 220 — 242 220 in 230 230 in 242 252 330 330 347 330 330 363 500 500 525 500 — 525 750 750 787 750 — 787
Napajanje krmilnih tokokrogov, signalizacije in avtomatizacije električnih instalacij ter elektrificiranih orodij in lokalne razsvetljave v proizvodnih delavnicah se izvaja na enosmernem toku z napetostjo 12, 24, 36, 48 in 60 V ter na izmeničnem enosmernem napajalniku. fazni tok 12, 24 in 36 V .pri napetostih 110; 220 in 440 V. Napetost DC generatorjev 115; 230 in 460 V.
Elektrificirana vozila in številne tehnološke naprave (elektroliza, električne peči, nekatere vrste varjenja) se napajajo z napetostmi, ki niso navedene zgoraj.
V stopenjskih transformatorjih je nazivna napetost primarnega navitja enaka nazivni napetosti trifaznih generatorjev. Pri padajočih transformatorjih je primarno navitje sprejemnik električne energije in njegova nazivna napetost je enaka omrežni napetosti.
Nazivne napetosti sekundarnih navitij transformatorjev, ki napajajo električna omrežja, so za 5 ali 10% višje od nazivne napetosti omrežja, kar omogoča kompenzacijo izgub napetosti v vodih: 230, 400, 690 V in 3,15 ( ali 3.3); 6,3 (ali 6,6); 10,5 (ali 11); 21 (ali 22); 38,5; 121; 165; 242; 347; 525; 787 kV.
Za napajanje porabnikov električne energije se priporoča napetost 660 V. V primerjavi s 380 V ima vrsto prednosti: manjše izgube energije in porabo prevodnega materiala, možnost uporabe močnejših elektromotorjev in manj tržnih TP. Za napajanje majhnih motorjev, krmilnih vezij električnega pogona in električnih omrežij za razsvetljavo pa je treba vgraditi dodaten transformator 380 V.
Napetost 3 kV se uporablja samo za napajanje električnih sprejemnikov, ki delujejo pri tej napetosti.
Oskrba podjetij, interna distribucija energije in oskrba individualnih porabnikov električne energije se izvajajo pri napetostih nad 1000 V.
Napetosti 500 in 330 kV se uporabljajo za napajanje posebej velikih podjetij iz prenosnega omrežja.Pri napetostih 220 in 110 kV se velika podjetja napajajo iz elektroenergetskega sistema, energija pa se distribuira na prvi stopnji napajanja.
Pri srednjih 35 kV podjetjih, oddaljenih uporabnikih energije, se napajajo veliki sprejemniki energije, energija pa se distribuira preko sistema globokega vnosa.
Napetosti 6 in 10 kV se uporabljajo za napajanje podjetij z nizko porabo energije in v distribucijskih omrežjih notranjega napajanja. Napetost 10 kV je primernejša, če vir energije deluje na tej napetosti, število porabnikov moči 6 kV pa je majhno.
Napetosti 20 in 150 kV se v industrijskih podjetjih ne uporabljajo široko zaradi njihove uporabe le v nekaterih elektroenergetskih sistemih in pomanjkanja ustrezne električne opreme.
Izbira omrežne napetosti se izvede hkrati z izbiro sheme napajanja, v nekaterih primerih pa na podlagi tehnične in ekonomske primerjave možnosti.