Nazivne napetosti generatorjev in transformatorjev
Nazivna napetost generatorjev in transformatorjev je napetost, za katero so zasnovani za normalno delovanje in dajejo največji ekonomski učinek.
Vsako električno omrežje je označeno z nazivno napetostjo sprejemnikov električne energije, ki se iz njega napajajo. Med sprejemnike električne energije spadajo tudi primarna navitja transformatorjev. V resnici bodo napetosti na sponkah sprejemnikov odstopale od nominalne, ker ni omrežja zaradi padca napetosti njegove žice nimajo na vseh točkah enake napetosti. Da bi zmanjšali ta odstopanja napetosti, je zaželeno imeti prenapetost na začetku voda na izvoru in na končni točki, da jo zmanjšate od nominalne.
Dovoljena odstopanja napetosti so odvisna od vrste sprejemnikov in namena omrežja. Večinoma se toleranca + 5 % šteje za sprejemljivo.Zato se nazivna napetost generatorjev vzame kot napetost za 5% višja od nazivne napetosti omrežja, ob upoštevanju prisotnosti izgube napetosti v njem. Na primer, pri nazivni omrežni napetosti 6 kV bo nazivna napetost generatorjev 6,3 kV.
riž. 1. Nazivna omrežna napetost
Prisotnost nazivnih napetosti sekundarnega in primarnega navitja transformatorjev se določi z upoštevanjem vezja, ki ga sestavlja generator G s povečavnim transformatorjem T1 na prenapetosti daljnovoda 1-2 (na primer 110 kV), a padajoči transformator T2 in ena od linij 3- 4, ki se začnejo od vodil za znižano napetost (na primer 6 kV) padajoči transformator T2.
Vodoravna črtkana črta predstavlja nazivno napetost v odstotkih posameznih odsekov omrežja. Za odsek 1-2 nazivna omrežna napetost Un = 110 m² in za parcelo 3-4 Un = 6 m² Povezava teh nazivnih omrežnih napetosti prek transformacijski faktorenaka razmerju nazivnih napetosti omrežij odsekov 1-2 in 3-4, lahko črto nazivnih napetosti podamo v obliki ravne črte, kot je prikazano na sliki 2.
riž. 2. Napetost na posameznih oddajnih mestih
Sekundarno navitje transformatorja T2 je generatorsko navitje za linijo 3-4, zato mora biti njegova napetost pri obremenitvi transformatorja za 5% višja od nazivne napetosti omrežja, to je 6,3 kV.Ker pa v transformatorju ob obremenitvi pride do izgube napetosti, mora biti napetost na sekundarni strani transformatorja 5 % višja od nazivne omrežne napetosti, napetost odprtega tokokroga transformatorja pa mora biti približno 10 % višja od nazivne omrežne napetosti. , kar daje 6,6 kV …
Podobni pojavi se pojavijo v vrstici 1-2 najvišje napetosti. Napetost odprtega tokokroga transformatorja, to je nazivna napetost sekundarnega navitja povečevalnega transformatorja, ki je tudi generatorsko navitje za vod 1-2, mora biti 10 % višja od nazivne napetosti tega voda . Ustrezne napetosti brez obremenitve in obremenitve so prikazane v shemi vezja.
Glede na zgoraj navedeno standard sprejema nazivne napetosti sekundarnih navitij transformatorjev: 6,6; 11,0; 38,5; 121; 242, 347, 525, 787 kV. Za kratke proge lokalnih omrežij so nazivne napetosti sekundarnih navitij sprejete samo za ustrezne nazivne omrežne napetosti 6,3 in 10,5 kV.
Nazivna napetost primarnih navitij transformatorja, ki so sprejemniki električne energije, mora biti glede na zgoraj navedeno enaka nazivni napetosti omrežja, tj. 6, 10, 35, 110, 220, 330, 500 in 750 kV.
Za primarna navitja transformatorjev, priključenih neposredno na zbiralke postaje ali transformatorske postaje ali na sponke generatorjev, standard predvideva napetosti, ki so za 5 % višje od nazivne napetosti omrežja, in sicer: 3,15 in 10,5 kV.
riž. 3. Napetost primarnih in sekundarnih navitij transformatorjev
Na sl.3 prikazuje primere inštalacij, kjer so pri nazivni napetosti 6 kV napetosti navitij v transformatorjih izbrane za +5 ali + 10% višje od nazivne napetosti omrežja.