Vzgonski tok transformatorja
Ko je transformator priključen na električno omrežje, lahko sunek polne napetosti v transformatorju povzroči zelo velik zagonski tok, ki med običajnim delovanjem presega desetkratnik toka magnetiziranja (brez obremenitve).
Ker magnetizacijski tok v transformatorju ne presega nekaj odstotkov nazivnega toka transformatorja, največje vrednosti zagonskih tokov magnetizacijskih tokov pri stresanju transformatorja presegajo nazivni tok za največ 6-8 krat.
Z vidika dinamične stabilnosti navitij transformatorja so navedeni vhodni tokovi za transformator varni, saj je navitje zasnovano za veliko število tokov, ki se pojavijo v kratkih stikih za transformatorjem. Zaščito transformatorja pred omenjenimi magnetizirajočimi tokovnimi sunki uravnavamo z ustreznimi napravami (nasičeni vmesni transformatorji ipd.).
Ko je tuljava vklopljena pri polni napetosti, lahko pride do prenapetosti v tuljavi zaradi neenakomerne porazdelitve napetosti po tuljavi in pojava prehodnih valovnih oblik. Toda navedene prenapetosti za navitja transformatorja so varne, saj je njihova izolacija izračunana za večje atmosferske (strele) prenapetosti.
Zato je vključitev vseh transformatorjev v omrežje s potiskom na polno napetost popolnoma varna, izvede se brez predgretja transformatorja, ne glede na letni čas in temperaturo transformatorskega olja.
Zgoraj navedeno velja tudi za vključitev transformatorja v omrežje po namestitvi ali remontu, saj izkušnje kažejo, da se ob vklopu s pritiskom in pride do okvare transformator pravočasno izključi iz zaščite in višina škode je ne več kot pri vklopu transformatorja s počasnim povečevanjem napetosti od nič, kar povzroča znatne težave pri delovnih pogojih in je pogosto nemogoče.
Transformatorji morajo biti napajani s polno napetostjo na napajalni strani, kjer mora biti nameščena ustrezna zaščita.
Push-on test pri nazivni napetosti
Pri vklopu 3-5 krat ne sme biti takšnih pojavov, ki kažejo na nezadovoljivo stanje transformatorja. Ta izkušnja potrjuje tudi nastavitev nadtokovne zaščite glede na tok magnetiziranja transformatorja. Fizikalno je pojav prevelikega toka razložen na naslednji način.Ko je transformator vklopljen, je prehodni proces proces, med katerim lahko magnetni pretok obravnavamo kot vsoto dveh komponent: periodične s konstantno amplitudo in počasi dušene aperiodične.
V trenutku vključitve so te komponente enake vrednosti in nasprotnega predznaka, njihova vsota je enaka nič. Ko periodična komponenta pridobi enako polarnost kot aperiodična komponenta, se aritmetično seštejeta. Najvišja možna vrednost te vsote je skoraj dvakrat večja od amplitude periodične komponente. Zaradi globoke nasičenosti jekla magnetnega tokokroga lahko tlak prostega teka preseže njegovo vrednost v desetinah in stokratih in 4-6-kratnik nazivnega toka.